Slovenska planinska pot (SPP) je najstarejša vezna pot pri nas in v Evropi sploh. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinsktva v Sloveniji. 

Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.

Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji – s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Slovenska planinska pot je s svojim nastankom vzpodbudila tudi nastajanje  drugih planinskih obhodnic , ki se danes množično razprostirajo po celi Sloveniji.

Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Ivan Šumljak (1899-1984) je bil učitelj, vsestranski planinec, pisec, kronist, slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist, društveni odbornik …

O nastanku transverzale je povedal: »S tovariši sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje … To slemensko pot smo zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet. Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 …«

Število podeljenih častnih znakov Slovenske planinske poti

Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev. Od tega seveda največ slovencev, sledijo državljani republik nekdanje Jugoslavije ter nemškogovorečih dežel. Pred prejemniki pa zasledimo celo državljane Izraela, Avstralije in Združenih držav Amerike. V evidenci PZS je leta 1958 kot prvi prejemnik častnega znaka za prehojeno pot sicer vpisan Predrag Pašič (PD Železničar Beograd).