Avtor: Varineja Drašler – Spoznaj prehrano

Marjan je danes na poti že 6. dan in če želi podreti rekord mora jutri prispeti do zadnje točke v Ankaranu. Zdaj je za njim že dovolj kilometrov in višinskih metrov, da lahko okvirno ocenimo tudi njegovo prehrano na poti. Že vnaprej je bilo jasno, da bomo natančno načrtovanje prehrane težko prenesli v prakso. In res je tako. Marjan je rekord začel napadati okrepčan s Katjinim riževim narastkom in gostim čokolešnikom. Prvi dan je po poti redno poskušal vnašati hrano, vendar se je že zvečer začel soočati z želodčnimi težavami, ki mu niso dopuščale ne jesti, ne piti. Prva noč je bila zato zanj in za njegovo spremljevalno ekipo precej mučna in do jutra je bila »mašina prazna«. Šele na Kamniškem sedlu je uspel pojesti skodelico prežganke, ki mu je ponovno povrnila nekaj moči. Od tu dalje pa je šlo samo še navzgor. Marjan, ki je sicer znan po tem, da na svojih podvigih jé in pije zelo malo, je tokrat presenetil celotno spremljevalno ekipo in predvsem samega sebe. Vsako etapo začenja s polno skledo čokolešnika, na poti ga spremljevalci redno oskrbujejo s sendviči, jogurtom, sadjem in čokolado, v kočah pa ga prijazno postrežejo z žganci in kislim mlekom, ričetom, vampi, golažem, štruklji in še in še. In ker obljuba dela dolg, dobi tudi sladoled vsakič, ko si ga zaželi – no skoraj vsakič. Mrzel sladoled lahko zelo razdraži želodec, tako da bolj ko se bližamo koncu, več ga dobi. Za žejo pije vodo, sadni sok, zelo mu paše aloe vera in zelo ga odžejajo sokovi. Rad ima tudi gazirane pijač, vendar jih dobi zelo malo. Največja odgovornost leži na spremljevalni ekipi v kombiju in tekačih, ki ga spremljajo na poti. Oni so njegove »šerpe«, spodbujajo in opominjajo ga, da mora jesti in piti ter skrbijo, da se vse njegove želje glede hrane uresničujejo. Njihova naloga ni lahka, svoje delo pa vsi, od prvega do zadnjega, odlično opravljajo in si zaslužijo veliko pohvalo. Glede na to, da Marjan še vedno drži odličen tempo in vsak dan porabi nepredstavljivo veliko energije, bi zagotovo moral pojesti še več hrane. Pa vendar mislim, da že s trenutnim precej pripomore k svoji zmogljivosti, hkrati pa še osrečuje celotno ekipo. Eden od članov je celo komentiral, da je na dosedanjih poteh pojedel vse skupaj toliko, kot zdaj poje v enem dnevu :D. Prav tako povedo, da ko se naje ga ne morejo več uloviti. Je pa drugače, ko gre v spust in je tempo hitrejši, takrat še vedno velikokrat začuti slabost. Kar je lahko posledica tudi tega, da je njegov vnos hrane zelo hiter, oz. prehitre. Zagotovo je to, da veliko jé, eden izmed razlogov, ki mu lahko pripišemo dejstvo, da je Marjan še po šestih dneh svež, poln energije, nasmejan, zgovoren in na zelo dobri poti do zastavljenega cilja, da bo podrl rekord in pot premagal v manj kot 7 dneh.