SPP Marjana Zupančiča – SREDA 22.7.2020 – ČETRTI DAN

Avtor: Andrej Težak – Tesky

Zaradi odličnega včerajšnjega dne, smo etapo začeli že pred polnočjo … Naspan in poln energije se je Marjan zagnal od izvira pri Soči in ekipa mu je komajda sledila. Na srečo je bilo ob njem spet ogromno odlično tekačev in ljudi dobre volje, ki so ga vzpodbujali in mu dajali krila.

Pred tem je seveda pojedel, kot se za mladeniča spodobi, čokolešnik, jogurt in gosti sok, kar ga je kar pognalo, na srečo v hrib in ne na WC.

Etapa je bila tudi v znamenju vremenskih sprememb, ves čas smo zrli v vse mogoče napovednike in preračunavali možnosti. Vzpon na Prehodavce in spust mimo Triglavskih je hitro minil.

Na Koči pod Bogatinom  so nas lepo presenetili in celotno ekipo sredi noči pogostili z ričetom.

Proti Krnskim in Krnu se je že zdanilo in pridružili so se novi super hitri tekači. Tako je z dobrim tempom in oblačnim vremenom bila prečnica do planine Razor bolj sprejemljiva.

Na koči je Marjan želel samo hladno radensko, a so ga premamili žganci si kislim mlekom, ostali pa smo si privoščili štruklje. Ko smo se spuščali iz Vogla so se malo zbirali oblaki, smo kar pogledovali v nebo in upali, da bo šlo vse skupaj mimo.  In ko je že zgledalo, da smo varni, nas je presenetilo iz ljubega mira … Pa ne dežek, ne neka navadna nevihta, po Marjanu in spremljevalcih je usekala toča. Mislili smo, da se bo treba kar vrnit v dolino, ampak smo grizli v klanec proti Črni prsti, ker je koča vseeno zgledala bližje. Ustaviti pa tudi se nismo mogli, ker se je v trenutku ohladilo na 0°C in Marjan je bil premražen do kosti.

V koči pa spet sprejem kot da smo prišli z zmago iz olimpijskih iger. Naredili so celo domač sladoled iz smetane in sadja, ker smo spraševali po Planici.

Na Petrovem Brdu je bilo ogromno ljudi, ki so nas pričakali. Marjan je dobil novo suho obutev in vetrovko, kar je v tem trenutku zelo pomembno!

 

Pred spanjem je Marjan še enkrat zatrdil: »Če sem to preživel bom pa tudi še teh 200 km.«