PREHRANA NA SPP
avtor: Varineja Drašler
Tekači vemo, da je za športne rezultate potrebno trdno in premišljeno trenirati. Zelo pomemben dejavnik, ki ga športniki včasih spregledamo, je prehrana. Kakovostna in pravilno izbrana prehrana omogoča že dober trening, uspešno tekmovanje ter ustrezno regeneracijo. Ne zavedamo pa se, da ustrezna prehrana zmanjša tudi tveganje za poškodbe tekača. Zato bomo Marjanov tretji projekt rekorda na Slovenski planinski poti (SPP) nadgradili in bomo spremljali tudi njegovo prehrano. Nalogo smo predali Varineji Drašler, zato vas vabimo, da spremljate naše in njene zapise! Prvi je že spodaj:
Nekateri me poznate iz gorskih tekov, sem pa tudi študentka magistrskega študija Prehrana na Biotehniški fakulteti. Glede na to, da sama tečem na krajših razdaljah, potrebujem med tekom predvsem pijačo, ter morda energijski gel / ploščico. Zato si težo predstavljam, kako je z vnosom hrane na ultra dolgih tekih v naravi (ultra trailih). Marjan Zupančič je izkušen ultra tekač, zato mi je za začetek predstavil, kako takšen podvig sploh izgleda.
Na SPP bo Marjan tekel praktično 7 dni, z minimalni postanki ter skoraj brez spanja. Pri tem bo naredil 600 kilometrov in skoraj 45.000 višinskih metrov. Predstavljam si, da se mora človek malo »odmakniti« iz tega sveta, da lahko nekaj takšnega izpelje. Ampak vseeno, gre zelo ekstremen podvig, s težkimi telesnimi in psihičnimi napori in verjetno je jasno, da brez hrane kot glavnega goriva to pač ne gre. Vprašala sem ga torej, kaj mora torej človek jesti, da lahko 7 dni neprekinjeno teče po SPP? In katera je tista »super hrana« s katero se da celo podreti rekord?
Marjan je takoj poudaril pomembno vloga spremljevalne ekipe, ki tekaču nudi čimbolj raznoliko hrano. Tako se lahko sam odloči, kaj mu v tistem trenutku najbolj paše. Marjan pravi, da ni izbirčen, ter med tekom poje in popije zelo malo. Zaradi napora lakote in žeje pogosto niti ne čuti, ga morajo spremljevalci stalno opominjati, pa tudi »siliti« s hrano in pijačo. Ker je dostop kombija spremljevalne ekipe omejen, ima Marjan v nahrbtniku vedno »back up« v obliki gelov, energijskih ploščic, čokolade, ali pa sendvič. Še pomembnejša pa je hidracija, zato ima Marjan s seboj cedevito, športne napitke, različne sadne sokove ali gazirane pijače. Še ena prednost SPP pa je ta, da se lahko na osvojenih vrhovih ustavi tudi v kateri od koč in se okrepča z ričetom, golažem, kmečkim krožnikom, štruklji in drugimi planinskimi dobrotami.
Marjan se na SPP odpravlja 18. julija. Kljub izkušnjam težko predvidi svoje psiho-fizično stanje na posameznih odsekih. Posledično je načrtovanje prehrane spremljevalne ekipe še težja naloga. Zato sva skupaj z Marjanom sprejela izziv ter vnaprej pripravila okviren načrt njegove prehrane (premierno!). Več o tem pa prihodnjič!